Plemenite kovine so bile eden odločilnih dejavnikov za razvoj civilizacij, denarja in prehoda iz blagovne menjave v trgovanje z denarjem. Bile so povod za izdelavo kovancev, ki so prevzeli različne vrednosti in pripomogli tudi k razslojevanju prebivalstva glede na premoženje. Pri tem je ključno vlogo odigralo ravno zlato – cena zanj je že od začetkov segala nad vse druge plemenite kovine in nič drugače ni niti danes. Cena se izoblikuje glede na številne dejavnike, med katerimi lahko med drugim izpostavimo proizvodnjo, izvoz in zaloge zlata.

1.) Proizvodnja zlata

Proizvodnja oz. ponudba svetovnega zlata je sestavljena iz pridobivanja zlata z rudarjenjem, predelave zlata in iz zlata v obliki naložbenih skladov. V zadnjih letih ostaja ponudba zlata na konstantni ravni, vendar se proizvodnja iz rudnikov ne povečuje več v takih količinah kot je bilo včasih značilno za zlato. Cena se posledično viša, države, kjer se proizvede največ rude zlata, pa so Kitajska, Rusija, ZDA in Kanada. Te proizvedejo skupno skoraj polovico vsega zlata na letni ravni na svetu. Pomembna proizvajalka zlata je tudi Mehika, vendar tam zlato nastaja kot stranski produkt iz rudnikov, v katerih izkopavajo srebro.

V zadnjih letih sta svojo proizvodnjo najbolj povečali Kitajska in Kanada, na letni ravni se povečuje tudi v Avstraliji in Rusiji, medtem ko je Južna Afrika doživela največji upad proizvodnje, in to kar za 100.000 kg. Še nekaj, kar velja za zlato – cena se giblje glede na globalno proizvodnjo rudnikov in ta se je v letu 2018 kljub temu, da se zaloge svetovnega zlata manjšajo, povečala za kar 2 % in je znašala 3.332 ton. Na to je vplivalo predvsem povečano rudarjenje v posameznih rudnikih v Kanadi, Indoneziji, Maliju in Kongu, ki izkopavajo zlato. Cena zlata se kljub vsemu viša, na višanje cen zlata so vplivali tudi stroški rudarjenja, ki so se v preteklih nekaj letih povišali za kar 5 %. Razlogi za to so bili višji stroški goriva in nižja kvaliteta rude, iz katere izkopavajo zlato. Cena se je posledično še dvignila in konstantno narašča že zadnjih nekaj let. Svetovna dobava zlata iz predelave pa se v zadnjih letih znižuje – kar za tretjino se je znižala na Japonskem, kar je posledica vladnih ukrepov proti tihotapcem, ki tihotapijo zlato. Cena zlata tako ni imuna niti na gospodarske ukrepe na različnih koncih sveta.

Na sploh je v prihodnje pričakovati, da bo proizvodnja zlata še upadla, saj so nahajališča večinoma že izčrpana. Posamezni rudniki so izkopani že do 4.000 m globoko, kar povišuje stroške izkopov in negativno vpliva tako na stroje kot ljudi. Izkopavanja potekajo pri temperaturah okoli 50 stopinj C in potrebno je iti vedno v večje globine na lovu za zlato – cena zlata je tudi zato vedno višja. Vse večje težave povzročajo tektonski premiki, saj lahko že manjše tresenje privede do množičnih smrtnih žrtev, pa tudi vsebnost zlata v izkopani rudi je vse manjša. Odkritij novih nahajališč je iz leta v leto manj in tako je pričakovati tudi v prihodnje, ko gre za zlato. Cena za izkopavanja tako ne bo več niti najmanj privlačna.

2.) Izvoz zlata

Največja izvoznica zlata na svetu je Švica, kar je kar nekoliko presenetljiv podatek, saj ni med tistimi državami, kjer je mogoče primarno najti zlato. Cena zanj dosega dnevno spremenljive vrednosti, Švica pa je večinski posrednik zlata, saj večina izkopanega zlata v nerafinirani obliki preide to državo. Švicarski obrati namreč letno predelajo kar 70 % vsega nerafiniranega zlata. Zanimivo je tudi dejstvo, da zlato izvira iz 90 različnih svetovnih držav, v Švico pa okoli polovica vsega zlata pride iz držav, ki zlata prav tako ne proizvajajo same – to so Velika Britanija, Združeni Arabski Emirati in kitajsko velemesto Hongkong.

3.) Zaloge in rezerve zlata

V sodobnosti denar v fizični obliki vse bolj izgublja vrednost na račun plastičnega denarja – kreditnih kartic oz. elektronskega denarja v obliki kriptovalut. Kljub vsemu največje centralne banke še zmeraj velike količine denarja shranjujejo v obliki fizičnega zlata ali kupujejo naložbeno zlato. Cena zlata na globalnem trgu plemenitih kovin je zato odvisna tudi od zalog centralnih bank. Kopičenje zlata je najverjetneje povezano s simbolno močjo, ki jo je imelo zlato skozi celotno zgodovino. Zlato in tudi srebro sta bila v preteklosti temelj tradicionalnega denarnega sistema, zaloga zlata pa je še danes pokazatelj velike gospodarske moči države. Zaloga zlata v centralnih bankah znaša okoli 30 % vseh svetovnih zalog za zlato. Cena zlata bi v primeru prodaje teh zalog povzročila velike premike na trgu zlata, zato je prodaja teh zalog omejena na 400 ton letno.

Po podatkih iz leta 2019 imajo največ zlata v svojih rezervah Združene države Amerike, kar 74 %, sledijo pa večje evropske države Francija, Nemčija, Italija, Norveška in Portugalska, pri katerih je delež zlata v zalogah več kot 60-odstoten. So pa tudi posamezne države, ki v zadnjih letih kopičijo zlato, cena je namreč vedno višja, in to so Rusija, Kitajska in Indija. To je na nek način tekma z Združenimi državami, po drugi strani pa si predvsem Rusija in Kitajska prizadevata okrepiti svojo uradno valuto in zmanjšati pomen ameriškega dolarja v mednarodnem trgovanju. Do tega ju čaka še zelo dolga pot, nanjo pa ne vpliva le zlato – cena, kako priti v ospredje svetovnega gospodarstva, je namreč precej visoka.

Ponudba zlata danes sestoji iz izkopov novih rud ter iz predelave zlata v različnih oblikah. Primarna nahajališča so vedno bolj izčrpana, kar močno vpliva na zlato – cena zanj se povečuje, saj so izkopavanja vedno zahtevnejša, stroški rudarjenja pa vedno višji. V prihodnosti je zato pričakovati primanjkljaj ponudbe zlata na trgu in visoke cene, ki se bodo začele vzpenjati v nebo. Spremembe v ceni lahko povzročijo tudi spremembe v svetovnih zalogah in rezervah zlata, zato je področje plemenitih kovin tisto, ki je v prihodnjih letih vsekakor vredno povečane pozornosti vlagateljev.