Mnogi se danes po informacije o najrazličnejših stvareh (investiranje ni izjema) podajate na svetovni splet. Pri tem ste seveda najbolj veseli, če na istem mestu najdete zbrane vse potrebne informacije, ki jih potrebujete, da se lahko informirano odločite, ali sploh, kaj, kako in zakaj. V besedilu, ki je pred vami, vas bomo poskušali kar največ naučiti o vzajemnih skladih in nekaterih pomembnih pojmih, ki vam bodo pomagali še podrobneje razumeti, kaj so vzajemni skladi (tečajnica, VEP in razpršenost naložbe).

Kako začnem investirati?

Pred začetkom investiranja si morate zastaviti nekaj pomembnih vprašanj, da ugotovite, katera vrsta investiranja je primerna za vas. Vprašati se morate predvsem, kakšen je namen vašega investiranja. Bi si radi privarčevali za dopust? Dodaten denar za na stara leta? Da bi otrokom omogočili čim boljše življenje? Iz odgovora na to vprašanje nadalje izhaja tudi odgovor na vprašanje, v koliko časa boste potrebovali ta denar. Čez en mesec? Čez 10 let? Bi radi, da vaš denar zraste ali obdrži svojo vrednost? Kako zelo ste pripravljeni tvegati, da se bo vaš denar kar najbolj oplemenitil (višji donosi običajno pomenijo višje tveganje)?

Kaj je vzajemni sklad?

Bi želeli vlagati v delnice, pa nimate niti časa niti volje, da bi se ukvarjali s skrbjo za svojo naložbo in spremljanjem nihanja vrednosti na trgih? V tem primeru so za vas primerni vzajemni skladi (tečajnica vam za vsakega pove, v katerega se najbolj splača vlagati), saj trgovanje z vrednostnimi papirji prepustite tretji osebi. Upravljavec sklada združi vložke več vlagateljev in jih vloži v delnice različnih podjetij. Več premoženja pomeni, da lahko upravljavec razprši naložbo tudi v delnice podjetij, ki si jih sicer manjši posamezni vlagatelji zaradi manjše količine sredstev ne bi mogli privoščiti. V Sloveniji lahko vlagate v različne vzajemne sklade, razlikujejo pa se glede na svojo naložbeno politiko. Primeri vzajemnih skladov so vzajemni skladi denarnega trga, obvezniški vzajemni skladi, vzajemni skladi skladov, vzajemni skladi absolutnega donosa, pasivno upravljani vzajemni skladi, delniški vzajemni skladi (tečajnica prikazuje gibanje za vsakega od njih) in tako dalje. Za različne od teh skladov se lahko odločite na podlagi tega, koliko ste pripravljeni tvegati in kakšen donos želite. Sredstva vzajemnih skladov običajno upravljavec razdeli v več podjetij in tako poskrbi za večjo razpršenost naložbe.

Vlaganje v vzajemne sklade je precej cenovno dostopna oblika investicije (mnogo bolj cenovno dostopna kot vlaganje v na primer zlato), še posebej, ker vam omogočajo tudi prihranek časa, vsi pa danes že dobro poznamo enačbo čas = denar. Vzajemne sklade upravljajo strokovnjaki na tem področju, ki vedo, kako čimbolj učinkovito razpršiti vaš vloženi denar, da vam bo prinašal kar največje donose. Če z danes na jutri izgubite svoje prihodke, lahko donose iz vzajemnega sklada dokaj enostavno in hitro pretopite v denar, ki vam bo pomagal prebroditi krizo. To imenujemo likvidnost naložbe in je eden od najpomembnejših razlogov, da se mnogi odločijo za varčevanje v vzajemnih skladih.

Definirali in opisali smo vzajemne sklade, obstajajo pa še drugi pomembni pojmi, ki nam pomagajo razumeti, kaj (in kako, zakaj…) so vzajemni skladi.

Tečajnica

Vaša sredstva lahko oplemenitijo številni vzajemni skladi, na primer NLB vzajemni skladi, Triglav vzajemni skladi … Tečajnica vam za vsakega posebej prikaže VEP in preteklo donosnost sklada.

VEP

Vrednost enot premoženja oziroma VEP nam pove, kakšno vrednost nosi ena enota premoženja sklada v določenem dnevu. Izračunati jo je mogoče za vsak delovni dan posebej, in sicer tako, da se od vseh sredstev, ki so v skladu, odšteje rezervacije in obveznosti, razliko pa se deli s številom enot premoženja, ki so v obtoku. VEP družbe za upravljanje sklada dnevno objavljajo na svojih spletnih straneh in v drugih sredstvih javnega obveščanja.

VEP posameznega sklada je torej vsak dan nekoliko drugačna in prikazuje, kako se glede na vrednost spreminjajo vzajemni skladi. Tečajnica pa je seznam, ki za vsak sklad posebej dnevno prikaže njegovo VEP.

Razpršenost naložbe

V enem prejšnjih odstavkov že omenjeno razpršenost naložbe lahko opredelimo kot polaganje upov (oziroma denarja) vlagatelja v različne rešitve. Za čim večjo razpršenost naložbe poskrbijo upravljavci vzajemnih skladov s tem, da, kot rečeno, vaš denar naložijo v delnice različnih podjetij. Za večjo razpršenost svojega naložbenega portfelja pa lahko poskrbite tudi sami, tako, da zavestno vlagate na različna področja. Dober način diverzifikacije vašega naložbenega portfelja je vlaganje v zlato, ki je učinkovito varovalo proti izgubam v primeru gospodarske krize oziroma padca na trgu delnic.

Zdaj gotovo vsaj malo bolj razumete, kaj so in katere elemente vsebujejo vzajemni skladi (tečajnica, VEP, razpršenost naložbe…) ter kako in zakaj se splača vlagati v njih. Le pogumno, odgovorite si na vprašanja iz prvega dela članka in oplemenitite svoj denar na najboljši možni način, pa naj bo to z vlaganjem v vzajemne sklade ali kako drugače.