Varčevanje v skladih – kako se razlikuje od vlaganja v zlato?
S porastom dostopnosti do interneta je bila širši javnosti približana tudi možnost investiranja. Investiranje preko spleta postaja čedalje bolj popularno (sploh v današnjih časih, ko vse manj in manj zapuščamo udobje svojega doma), poleg tega pa so na spletu dostopne vse informacije, ki jih človek potrebuje, da lahko začne pametno investirati – informacije, ki so bile prej dostopne le izbrancem, danes pa lahko do njih dostopa vsakdo. In kdo ne bi želel svojega trdo prigaranega denarja s pametno naložbo oziroma naložbami še oplemenititi?
Poznamo različne načine investiranja, ki ustrezajo različnim posameznikom in situacijam – varčevanje v skladih je eden najenostavnejših in najbolj cenovno ugodnih načinov investiranja. Vendar pa se strokovnjaki za investiranje strinjajo, da ni najbolj pametno polagati vseh upov v eno vrsto naložb. Raznolik oziroma razpršen naložbeni portfelj je najboljši način za zmanjšanje tveganja pri investiranju.
Danes je poleg skladov zelo popularno tudi vlaganje v zlato (fizično in v obliki ETF-jev). V besedilu, ki je pred vami, si bomo ogledali, kako se varčevanje v skladih in varčevanje v skladih zlata razlikuje od investiranja neposredno v zlato.
Vlaganje v zlato – v kriznih časih cena narašča
Strokovnjaki menijo, da bi tisti, ki se odločajo za varčevanje v skladih, morali vsaj okrog 10 odstotkov svojega naložbenega portfelja nameniti vlaganju v zlato, saj tako poskrbijo za optimalno razpršenost naložbenega portfelja in posledično manjše tveganje investicij. Cena naložbenega zlata se je tekom korona krize dvignila najvišje v zgodovini trgovanja z zlatom. Ob obljubah, da bo šla v prihodnjih mesecih njegova cena samo še navzgor, tako ne preseneča, da je po trgovanju z zlatom veliko povpraševanja, »vlaganje v zlato« pa med bolj iskanimi ključnimi pojmi v spletnih iskalnikih.
Naložbeno zlato se je v vsej zgodovini vlaganja v to žlahtno kovino izkazalo za eno najmanj tveganih naložb (in posledično je naložbeno zlato najbolj popularna kovina za investiranje), saj zlato ohranja svojo vrednost. Ker v času padca cene delnic cena zlata celo narašča, lahko vlaganje v zlato smatrate kot varovalo v primeru, da delniški trgi zapadejo v negativni trend padanja cen. Zlato je tudi zelo likvidna dobrina, kar pomeni, da jo lahko hitro unovčite, če bi se vam zdelo to potrebno.
Kot smo omenili, cena zlata raste in naj bi rastla še nekaj časa. To je dobra novica za vse, ki so del svojega naložbenega portfelja v zlato naložili že tedaj, ko je bila cena nižja, a hkrati pomeni tudi otežen vstop na trg zlata za vse tiste, ki ne razpolagajo z veliko sredstvi. Zanje je bolj primerna opcija varčevanje v skladih.
Varčevanje v skladih – več investicij, združenih v eno
Sklad je, povedano enostavno, eden od načinov kupovanja delnic. Od klasičnega vlaganja v delnice se razlikuje v tem, da namesto, da bi kupili delnice neposredno od podjetja, denar date upravljavcu, ki sredstva združi s sredstvi ostalih investitorjev in kupi množico delnic, ki jih upravlja sam. Takšna oblika varčevanja oziroma investiranja je primerna za začetnike, saj od vlagatelja ne zahteva veliko dela, poleg tega pa je mogoče vlagati tudi manjše zneske.
Varčevanje v skladih je lahko oblika življenjskega zavarovanja, v kateri je zavarovanec oziroma vlagatelj zavarovan pred izgubo sredstev. Ko se polica izteče (oziroma zavarovanec umre), upravičenci dobijo večino vplačanega denarja.
Priljubljena oblika varčevanja v skladih so tudi vzajemni skladi. Tudi ti se običajno smatrajo kot dolgoročna investicija, vendar trajanja ne določa pogodba. Vzajemni skladi so dober način za doseganje razpršenosti naložbenega portfelja, saj upravljavci skladov običajno vlagajo v različna podjetja.
Kaj pa zlati skladi?
Vlaganje v zlato je v zadnjih letih postalo čedalje bolj priljubljeno in to so znali izkoristiti tudi upravljavci skladov. Zagnali so takoimenovane zlate sklade.
Poznamo dve obliki vlaganja v zlato preko skladov. Ena oblika so ETFs oziroma Exchante Trade Funds, preko katerih lahko vlagamo neposredno v fizično zlato, druga oblika pa so skladi, ki vlagajo v podjetja, ki se ukvarjajo z zlatom – ti so v Sloveniji bolj popularni.
Če je vlaganje v fizično zlato smatrano kot varna investicija, tega za vlaganje v podjetja ne moremo trditi s takšno gotovostjo. Še vedno so to podjetja in kot taka so podvržena podobnim tveganjem kot v vsa druga – politiki, stroškom poslovanja in podobno. Cena delnic v tovrstnih podjetjih in cena zlata se le redko gibata premo sorazmerno.
Vsaka oblika vlaganja ima svoje prednosti in slabosti, na vlagatelju pa je, da pretehta, v kaj lahko vloži, koliko lahko vloži in koliko lahko tvega. Varčevanje v skladih zahteva relativno nizke vložke in malo znanja, pri vlaganju v zlato pa so stroški seveda višji in zahteva spremljanje trga in sprejemanje pametnih odločitev.