Veliko ljudi ve, da se fosilna goriva uporabljajo za »napajanje naših jeklenih konjičkov« in drugih vrst vozil, manj pa, da jih poznamo tudi pod imenom mineralna goriva. Kaj so fosilna goriva ste se zagotovo učili v osnovi, nekateri v srednji šoli, tisti, ki vas ta tematika bolj zanima pa tudi na fakulteti. Če niste osnovnošolski ali srednješolski učitelj oz. profesor, se veliko informacij o tej vedno popularni temi ne spomnite več. A ne skrbite, v tem članku se ne bomo fokusirali toliko na to kakšna je kemijska sestava in kakšne so fizikalne lastnosti fosilnih goriv. Želimo vam predstaviti predvsem osnove, ki naj bi jih poznal vsak povprečno razgledan človek, pri tem pa poudarili kaj so fosila goriva v razmerju do okolja, kako nanj vplivajo, ipd.

ČISTE OSNOVE O TEM KAJ SO FOSILNA GORIVA

Osnovna razlaga, ki ste jo zagotovo slišali skoraj vsi bivši osnovnošolci je povezana z dejanstvom, da fosilna goriva spadajo med ogljikovodike. Kot smo omenili se tukaj ne bomo osredotočili na kemijske in fizikalne lastnosti, zato si poglejmo kako tako imenovana mineralna goriva uporabljamo v človekovem vsakdanu.

• KAJ SO FOSILNA GORIVA V SVOJI OSNOVNI OBLIKI?

Malo ljudi ve, da so fosilna goriva v bistvu narejena iz preprostih odmrlih živalskih in rastlinskih delov, ki so se pred več milijoni let pogreznile pod močvirjem, kasneje pa jih je prekrila velika količin zemeljske prsti. Zaradi tega rastline kmalu niso imele na voljo dovolj kisika in so zato »propadle«. Pod tako veliko težo so se vsi te ostanki odmrlih rastlin in nekaterih živali ter zemlje in drugih primesi stisnile (nastal je velik pritisk) in visoka temperatura, ki sta vse to oblikovala v snov, ki jo danes poznamo pod poimenovanjem fosilna goriva. Mogoče se vam bo zdelo zanimivo dejanstvo, da je premog narejen samo iz rastlin na kopnem, med tem ko sta zemeljski plin in nafta nastala izključno iz morskih mikroorganizmov.

• KAJ SO FOSILNA GORIVA KOT VIR ENERGIJE?

Fosilna goriva delimo na tri pomembne vire energije, in sicer: premog, nafta in zemeljski plin. Ko se sprašujemo o tem kaj so fosilna goriva, se zagotovo moramo vprašati tudi o tem ali jih lahko večkrat uporabimo ali ne. Kljub temu, da je ta snov narejena iz velike količine organskih snovi in bi si mislili, da je »naravnega izvora«, pa v resnici fosilna goriva ne predstavljajo obnovljivega vira energije. Lahko bi rekli, da so njihove zaloge omejene in se jih prav tako ne more ponovno uporabiti. Manj znano je, da se po samem izkopu ali črpanju, odvisno o kateri snovi govorimo, primarno fosilno gorivo mora prečistiti. Ta postopek v primeru nafte počnejo z destilacijo, med tem ko uporabni premog dobimo v procesu drobljenja.

KAJ SO FOSILNA GORIVA V RAZMERJU DO OKOLJA

Sedaj se bomo osredotočili na vsem zelo znano problematiko, s katero v bistvu kar veliko ljudi intuitivno povezuje tematiko fosilnih goriv. Lahko uganete? Res je, prav imate, govorili bomo o uporabi fosilnih goriv in kako ta škodi našemu okolju.

Na žalost se še vedno velika večina svetovne populacije in velikih korporacij za svoje normalno delovanje na dnevni ravni zanaša na uporabo neobnovljivih virov kot so fosilna goriva. Ta v svojem »naravnem okolju« (pod zemljo) niso nevarna okolju, večino okolijskih problemov povezanih z njimi povzroča njihovo črpanje, prevažanje in sežiganje. Pri slednjih nastajajo zelo nevarni plini, kot so ogljikov dioksid in žveplov dioksid idr. Slednji v kombinaciji z vlažnim ozračjem lahko povzroči neznatno škodo, ki se kaže predvsem na poškodovanih gozdovih, pa tudi na samih stavbah ter drugih objektih. Žveplena kislina se tako spremeni v kisel dež, ki ne prizanaša tako živi kot neživi naravi. Še en nevaren plin, ki se vedno povezuje s fosilnimi gorivi je zagotovo tudi dušikov dioksid. Ta nastaja z izgorevanjem fosilnih goriv, tako v prometu kot tudi v večjih objektih kot so peči termoelektrarn. Tudi ta plin se rad veže na vlago in prav tako prispeva k nastajanju kislega dežja. Seveda ne smemo pozabiti na nič manj nevaren in pogost ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj tople grede in razpadanja ozona.

Fosilna goriva pa niso nevarna le z sežiganjem. Pri odgovarjanju na vprašanje kaj so fosilna goriva in kako vplivajo na trenutno okolijsko situacijo moramo omeniti tudi različne naravne nesreče povezne z njimi. Prevečkrat lahko v novicah beremo o naravi izjemno nevarnemu izlitju nafte. Nafte ne moramo kopati kar kjerkoli, zato je za njeno distribucijo nujen prevoz. Najbolj poznana črpališča nafte so na Aljaski, v Perzijskem zalivu in Rusiji, v Afriki in Kaspijskem jezeru. Nesreče, ki se zgodijo ob prevozu nafte s tankerji so lahko usodne za veliko obočje. Od živali, rastlin, tudi človek na koncu trpi zaradi tako močnega onesnaženja z nafto.

ZAKAJ SO FOSILNA GORIVA ŠE VEDNO TAKO PRISOTNA V NAŠIH ŽIVLJENJIH, ČEPRAV SO TAKO NEVARNA ZA NAŠ PLANET?

Na žalost v tem kapitalističnem svetu velja rek: »Denar je sveta vladar.«, ki ga težko izključimo iz obravnave o tem kaj so fosilna goriva in kaj pomenijo za razvoj civilizacije. Res je, da se mednarodna javnost zelo trudi vzpodbujati uporabo alternativnih virov energije, a proces zahteva svoj čas. Prav tako pa tudi denar, saj vsi vemo, da si večina svetovne populacije ne more privoščiti nakupa električnega avta, kaj šele kakšne druge alternativne inovacije. Največ, kar 97% energije fosilnih goriv se porabi v namen prometne uporabe. Manj, a še vedno veliko jih uporabljamo pri proizvodnji električne energije (67%, od tega 41% premog, 21% zemeljski plin, 5% nafta). Malo paradoksno je to, da za proizvodnjo elektrike (»zelene energije«) dejansko potrebujemo fosilna goriva.

Seveda pa ima tudi to področje, tako kot vsako drugo svoje prednosti in slabosti. Prednosti, ki jih prinaša uporaba fosilnih goriv so: enostavno obratovanje in vzdrževanje, velika količinska razpoložljivost predvsem premoga in posledično nižja na nabavna cena, ipd. O slabostih zagotovo lahko veliko preberete v drugih medijih. Ne pozabite, da lahko majhne dnevne odločitve o zmanjševanju uporabe fosilnih goriv lahko zelo koristne za naš planet, saj s svojimi dejanji postavljate najboljši zgled svojim bližnjim. Samo s skupnimi močmi nam lahko zares uspe zapustiti ta svet za kanček boljši kot smo ga prejeli.