Investicijski skladi so legalne družbe za vlaganje denarja, ki z različnimi finančnimi instrumenti vlagateljem poskušajo povečati dobiček, ki ga vložijo v sklad. Ti skladi so dejansko posredniki za vlagatelje, katerih denarne vložke vložijo v različne vrednostne papirje z namenom povečanja kapitala, torej donosa za vlagatelje. Investicijski skladi so različni in ni vseeno, v katerega se vlaga. Brez znanja, kako vlagati, je enako, kot če bi denar vrgli skozi okno.

V Sloveniji so bili investicijski skladi z zakonom določeni leta 1992 in jih opredeljuje Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3).  ZISDU-3 točno določa ustanovitev in delovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, njihovo poslovanje ter nadzor nad njimi. Ureja tudi pogoje, pod katerimi se lahko prodajajo investicijski kuponi, delnice investicijskih skladov v RS, urejajo pa tudi druge vrste storitev, ki jih druge osebe opravljajo za investicijske sklade in pod katerimi pogoji ter na kakšen način lahko delujejo. Zakon opredeljuje še upravljanje pokojninskih ter vzajemnih skladov.

Investicijski skladi po ZISDU-3 so opredeljeni kot edini, ki lahko javno zbirajo  denarna sredstva fizičnih in pravnih oseb ter zbrana sredstva nalagajo v vrednostne papirje, pa tudi v druge likvidne finančne naložbe, to pa storijo tako, da naložbe razpršijo, da so manj tvegane. Zato v Sloveniji in svetu poznamo zgolj dve temeljni obliki teh skladov.

Ena oblika so investicijski skladi, ki so investicijske družbe in so pravne osebe, pri nas največkrat zaprtega tipa, za razliko od tujih skladov, ki so večinoma odprtega tipa. Da je sklad oprt pomeni, da lahko investitorji kadarkoli vstopijo ali izstopijo iz sklada in so pri tem poplačani. Nadzor nad njimi pa izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Investicijski skladi so tudi vzajemni skladi in so odprtega tipa. Prvič so bili ustanovljeni na Nizozemskem leta 1774. Najstarejši na svetu pa je MFS Investment Management. Vrednost enote premoženja sklada torej investicijskega kupona se izračunava neposredno in vsakič, odraža pa neto vrednost sredstev sklada. Zelo so popularni, ker se vanje lahko vlaga majhne zneske na dolgi rok preko posameznih nakazil ali pa preko trajnika.

Investicijski skladi so podvrženi tudi davčni zakonodaji. Davki za fizične osebe so določeni na podlagi Zakona o dohodnini. Za vplačila v vzajemni sklad ni nobenih olajšav. Prodaja kuponov in udeležba pri dobičku investicijskih skladov se všteje v osnovo za dohodnino. Pravne osebe morajo v skladu z Zakonom o dobičku pravnih oseb plačati davek na dobiček od  prodanih kuponov in soudeležbe dobička investicijskih skladov.

Investicijski skladi so tudi  investicijske družbe, ki trgujejo preko borz in borznih hiš s pomočjo vrednostnih papirjev kot, so delnice, cena pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu. Delnice so bolj donosne od kuponov, vendar pa tudi bolj tvegane. Obveznice pa so dolžniški vrednostni papirji, ki so bolj varni, na dolgi rok rastejo počasi in konstantno.

Investicijski skladi so tudi indeksni skladi. Leta 1971 sta W. Fouse in J. McQuown ustanovila prvi indeksi sklad (družba Wells Fargo). Njihova Posebnost je, da imajo nizke upravljavske in ostale stroške, zato so najboljši izbor med skladi. Slabost je lahko v tem, da so dostikrat vstopni zneski višji, kot si jih ljudje lahko privoščijo, zato jih uporabljajo tisti, ki imajo nekaj denarja že privarčevanega ali pa imajo stalno velik priliv denarja in ne vedo, kako bi ga ohranili te oplemenitili.

Investicijski skladi so prvenstveno namenjeni temu, da se denar nalaga in plemeniti, da ga je čez recimo 10, 20 ali 40 let še več, vendar ni vedno tako. Na trgu obstajajo dobri in zelo slabi finančni instrumenti, ki lahko spravijo vlagatelja ob velik znesek ali celo ob ves vložek, če ni previden in se ne pozanima.

Zakaj so investicijski skladi tvegani in lahko vlagatelji izgubijo denar? Ker mislijo, da je finančni svet pošten in zaupajo bankam ter finančnim svetovalcem, ne da bi se sami poučili o financah. Finančna nepismenost ljudi je največji problem človeštva v modernih časih, tega nas v šoli ne učijo, če pa že, na napačen način. Na srečo obstajajo uspešni podjetniki in investitorji, ki jim je svet kapitala povsem jasen in učijo svoje potomce ter tudi druge ljudi vlaganja ter služenja denarja in kako denar lahko dela za nas.

V finančnem svetu se hudič skriva v detajlih. Preden investirate naslednji cent, se morate zavedati nevarnosti, ki prežijo na vse vlagatelje. Če povzamemo po Robertu Rolihu, enemu najvplivnejših investitorjev in predavateljev na svetu, investicijski skladi skrivajo kar nekaj temeljnih nevarnosti.

Prva nevarnost so provizije pod krinko. To pomeni, da če vam obljubijo upravljavsko provizijo 2 % od zneska, se to sliši dejansko malo, vendar se situacija spremeni, če varčujete na dolgi rok, potem to znese res veliko denarja, saj potencialno raste tudi provizija. Tako lahko provizija požre polovico ali več vloženega  denarja na dolgi rok, recimo 40 let. Druga nevarnost so visoke provizije za prodajalce takih produktov, visoke provizije jih premamijo, da prodajo slabe produkte, ki so vlagateljem škodljivi. Vlagatelji ne preberejo drobnega tiska, kjer se skrivajo še nekatere provizije, vstopni in izstopni stroški. Investicijski skladi so lahko težavni, saj finančna industrija postavlja pravila igre vlaganja. V tej industriji je preveč nepoštenih ljudi, ki prodajajo mačka v žaklju samo, da prodajo in da več zaslužijo, čeprav vedo, da to ni prav.

Velikokrat se vlagatelji ujamejo v Ponzijevo shemo (izumitelj Charles Ponzi, 19. stoletje), ko mislijo, da vlagajo v sklad, pa v resnici samo plačujejo tiste nad sabo, po piramidi navzgor, do vrha. Nikoli ne vlagajte, če so tako dobri pogoji, da bi bili resnični. Če vam ponudijo 70 % donos, je to verjetno Ponzijeva shema, 10 ali 50 % donos pa je dejansko možen.

Največ škode vlagateljem naredijo dobronamerni zaposleni pri slabih produktih, ki ne vedo, kaj prodajajo, ker so seznanjeni samo z dobrimi stranmi produkta, slabe pa jim delodajalci zamolčijo. Izogniti se je treba tudi raznim v navednicah pametnim gurujem, ki trdijo, da vse vedo in ugibajo prihodnost na trgu. Potrebno pa je tudi znati prav izračunati ROI (return of investment ), ki obsega še delo vlagatelja in stroške vlaganja, ki jih je treba nujno odšteti.

Če povzamemo, so investicijski skladi dobra odločitev, če vemo, kaj delamo, zato se je potrebno prej pozanimati, obiskali kakšen kakovosten seminar in vlagati v finančne instrumente, ki imajo donos z majhnimi stroški, ponavadi so to indeksni skladi. V trenutni situaciji je najbolje vlagati v mešane sklade, ki vsebujejo največ delnic tehnoloških podjetij.