Čeprav gre za neobnovljivi vir energije, je nafta še vedno izredno pomemben surovinski in energetski vir, njena frakcija oziroma derivati nafte pa niso zgolj pogonsko gorivo, temveč veliko več. Gre za naravnost nepogrešljivo surovino moderne dobe, nafto in njene derivate namreč najdemo tudi v plastiki in čistilih, kozmetičnih sredstvih, gnojilih, pesticidih in še kje.

Kaj so derivati nafte in kako nastanejo

Nahajališča surove nafte so v zgornjih plasteh Zemljine skorje, marsikje jo pridobivajo tudi pod morskim dnom. Pridobivajo jo z vrtanjem v tla oziroma morsko dno in njenim črpanjem, njena največja nahajališča pa so v državah Bližnjega vzhoda, Rusiji, ZDA, Nigeriji, Mehiki, Severnem morju … Tudi majhna Slovenija se ponaša z nahajališčem, sicer skromnim, pa vendarle.

Surova nafta ni ravno uporabna, sestavljena je namreč iz različnih snovi, ki imajo povsem različne lastnosti. V glavnem jo sestavljajo ogljikovodiki (tudi do 98 odstotkov), vsebuje pa lahko tudi spojine žvepla, dušika in kisika ter sledove kovin. Zato jo z ločevalnim postopkom frakcionirna destilacija predelajo v različne frakcije oziroma derivate. Različni derivati nafte so ustvarjeni glede na različna vrelišča naftnih komponent oziroma frakcij. Tovrstna destilacija se dogaja v stolpcu z gradientom temperature. V tej navpični koloni se dvigajo hlapi različnih frakcij in vsak na določeni višini kondenzira (se izloči kot tekočina). Tekočino na teh višinah prestrežejo pladnji. Derivati nafte, ki imajo najnižje vrelišče, se tako izločijo v zgornjem delu stolpca.

Derivati nafte so v bistvu skupine kemijskih spojin, pri katerih gre za približno enako dolge verige ogljikovih atomov. Pri izdelavi naftnih derivatov gre za dokaj preprost postopek, ki pa omogoča, da iz neuporabne surove nafte pridobimo vse izredno uporabne derivate – od bencina, plina, dizelskega goriva, kerozina, kurilnega olja, pa vse do maziv, voskov, asfalta in industrijskih surovin, ki se uporabljajo za izdelavo plastičnih mas. Ne pozabimo na motorna, mazalna in strojna olja, ki jih pridobijo z vakuumsko destilacijo.

Najdemo jih tudi tam, kjer si nikoli ne bi mislili

Če menite, da so derivati nafte prisotni bolj ali manj samo v gorivu in asfaltu, se krepko motite. Tudi vazelin, parafin, mineralno olje in petrolej so produkti, ki nastanejo iz nafte, zato bodite nekoliko bolj pozorni med branjem etiket različnih izdelkov, ki jih najdete na prodajnih policah. Derivati nafte se, na primer, zelo pogosto uporabljajo v kozmetiki, saj preprečujejo izhlapevanje vode iz kože (balzam za ustnice) ter jo zaščitijo pred zunanjimi vplivi. So brez okusa in barve, izboljšajo teksturo izdelka in podaljšajo njegov rok trajanja.

V kozmetičnih izdelkih v Evropski uniji je njihovo dodajanje izdelkom sicer strogo omejeno in nadzorovano, poleg tega gredo derivati nafte v kozmetiki skozi več postopkov čiščenja in končni izdelek naj ne bi bil nevaren uporabnikom. Tudi če jih zaužijete, ker pač uporabljate balzam za ustnice, vaše zdravje ne bo ogroženo. Je pa res, da niso najbolj prijazni do kože, saj na njeni površini ustvarijo nekakšno pregrado ter mašijo njene pore. Posledice pretirane uporabe kozmetike se tako lahko pokažejo v obliki aken, voda skozi kožo ne more več prehajati, strupi ostanejo v telesu …

Sicer pa derivati nafte še zdaleč niso prisotni le v kozmetiki, ampak tudi v številnih izdelkih, ki jih prav tako uporabljamo vsakodnevno: v črnilu, pnevmatikah, zdravilih, lepilih, otroških kockah, voščenkah, oblačilih, elektronskih napravah, najlonkah, obližih, šamponih, čistilih in še in še. To seveda ne pomeni, da morata prenehati z uporabo vsega naštetega. Želeli smo le razjasnili, da so derivati nafte vseprisotni in da je od nafte resnično odvisen ogromen del sodobnega življenja.

V Sloveniji liberalizacija cen pogonskih goriv

Še pred nekaj leti je bilo popolnoma vseeno, na kateri bencinski črpalki v Sloveniji je voznik ustavil, da bi se njegov jekleni konjiček ‘odžejal’. Derivati nafte oziroma njihove cene so se do leta 2016 regulirali s strani države, kar je pomenilo, da je sama določila ceno pogonskih goriv in kurilnega olja. Sledila je postopna liberalizacija cen, ki je ponudnikom dala proste roke določanja cen. V teoriji bi to lahko pomenilo sunkovito rast cen derivatov, a praksa je bila drugačna. Trgovci cen seveda niso dvignili v nebo, saj je država gibanje cen še vedno nadzirala, poleg tega si noben trgovec ne želi prevelike zamere s strani kupcev. Kakor koli že, 23. septembra lani je država sklenila, da je ukrep kontrole po vseh teh letih odveč in od lanskega oktobra pri nas velja popolna liberalizacija prodajnih cen, ki jih imajo na trgu derivati nafte. Posledice prostega oblikovanja cen se bodo šele pokazale, lahko pa bi napovedali najmanj, da se bodo marže dvignile, saj so pri nas med najnižjimi v Evropski uniji.

Primerjajmo cenike

In kakšne cene trenutno držijo derivati nafte v Sloveniji? Pregledali smo cenik pogonskih goriv na nekaj različnih bencinskih servisih v Sloveniji. Trenutno liter 98-oktanskega bencina v Sloveniji povprečno znaša 1,178 evra, liter 95-oktanskega 1,042, liter dizelskega goriva pa 1,101 evra.

Na bencinskem servisu na Tivolski cesti v Ljubljani liter omenjenega bencina znaša 1,174 evra, dizel pa 1,1. Na počivališču Lom (primorska avtocesta) bencin stane 1,224 evra na liter, dizel pa 1,123 evra. Poglejmo si še oba bencinska servisa v Trebnjem. Tu se cene razlikujejo glede na ponudnika (ceni za 100-oktanski bencin znašata 1,194 oziroma 1,174 evra na liter, za dizel pa boste pri enem ponudniku odšteli 1,104 evra na liter, pri drugemu pa 1,1 evra). V Sloveniji nekako velja pravilo, da so cene derivatov na avtocestnih počivališčih nekoliko višje, prav tako se razlikujejo glede na ponudnika goriv. Podobna slika pa velja tudi za naše sosede, le da bi na splošno lahko rekli, da so derivati v Italiji precej dražji, prav tako so cene višje na avtocestnih bencinskih servisih.

Derivati nafte so, kot smo ugotovili, vsesplošno prisotni v naših življenjih, čeprav pogosto rečemo, da so to le pogonska goriva. Najdemo jih praktično vsepovsod okoli sebe in življenja brez njih si preprosto ne znamo več predstavljati. Pa si ga bo treba, saj zaloge nafte niso neskončne. Že nekaj časa iščemo alternative, bolj ali manj uspešno. Imamo dovolj znanja, tehnologije in nenazadnje poguma, da bomo kdaj lahko živeli brez naftnih derivatov? Čas bo pokazal svoje.