Vse od druge svetovne vojne najprej je nafta surovina, brez katere si ne znamo več predstavljati življenja. Je temeljni energent za pogon avtomobilov in industrije in nepogrešljiva za izdelavo sekundarnih proizvodov. Kar 90 % je porabimo kot gorivo, njena največja omejitev pa je ta, da gre za neobnovljiv vir energije, ki ga bo nekoč v prihodnosti zmanjkalo – od tega dejstva je med drugim odvisna tudi cena surove nafte na svetovnem trgu. Ocene o obstoječih naftnih rezervah so nezanesljive, zato ne moremo napovedati, kdaj točno se bo to zgodilo, kljub temu pa se nafta dandanes še zmeraj troši v ogromnih količinah. Cena surove nafte je odvisna od različnih spremenljivk, nekaj jih je predstavljenih v nadaljevanju.

1. Načini pridobivanja surove nafte

O nastanku nafte obstaja več teorij, med katerimi sta najbolj izstopajoči organska in anorganska teorija. Po organski, ki jo zagovarjajo vsi naftni velikani, so ogljikovodiki oz. nafta nastali iz organskih ostankov, po anorganski pa je nastala iz usedlin ogljika v zemeljskem plašču. Cena surove nafte na svetovnem trgu je odvisna od načina pridobivanja nafte, ki pa je danes v veliki meri tajen, saj so nahajališča vse težje dostopna, s tajnostjo pa si posamezno naftno podjetje pridobi konkurenčno prednost pred ostalimi na trgu. Vsa izkopavanja kljub temu potekajo po istem principu in sicer z vrtanjem v globino zemljine skorje. Nekaj nafte nato samostojno zaradi pritiska priteče na površje, ostalo pa na naftnih ploščadih izčrpajo še z dodatnimi metodami.

2. Transport nafte

Prevoz nafte predstavlja precejšen izziv in ni poceni, zato je temu primerna tudi cena surove nafte na svetovnem trgu. Oskrba s surovo nafto in njena dostava najprej do rafinerij in nato do končnih porabnikov sta postali ključnega pomena za nemoten dostop do nafte. Transport se vrši po kopnem in po morju, po morju poteka s pomočjo tankerjev, ki pa so velikokrat tarča napadov piratov ter neugodnih in nepredvidljivih vremenskih razmer. Alternativo za transport zato predstavljajo naftovodi, vendar je njihova izgradnja precej draga, naftovodi pa so izpostavljeni možnim okvaram in drugim nesrečam. Vse to lahko povzroči, da cena surove nafte na svetovnem trgu naraste.

3. Okoljske posledice nafte

Vsakodnevno množično koriščenje nafte ima na okolje negativen vpliv, zato si mnoge organizacije, ki se zavzemajo za rabo alternativnih virov, prizadevajo za to, da bi bila cena surove nafte na svetovnem trgu višja, kar bi mnoge prisililo k rabi alternativnih virov. Največjo težavo predstavljajo razlivi nafte v morje med transportom, saj to ogrozi življenje živali ter celoten vodni ekosistem. Uporaba nafte negativno vpliva na ozračje, saj se pri izgorevanju nafte in fosilnih goriv tvorijo škodljivi plini in strupene emisije, ki prehajajo v ozračje. 20. stoletje je bilo vsekakor zaznamovano z nafto, v 21. pa si prizadevamo, da bi se obrnilo v prid alternativnih goriv – posledično bi se tudi cena surove nafte na svetovnem trgu spremenila.

4. Svetovna naftna industrija

Njeni zametki so se začeli, ko je človek začel samostojno izkoriščati in predelovati surovo nafto – naprej za petrolej in mazivno olje, z razvojem različnih tehnoloških izumov (npr. električna žarnica, motor z notranjim izgorevanjem) pa so se povečale potrebe po naftnih derivatih in ti so še danes pomemben razlog, da cena surove nafte na svetovnem trgu niha glede na potrebe po nafti. Ravno povečana potreba je privedla do nastanka velikih naftnih podjetij. Eno prvih je bilo leta 1870 ustanovljeno podjetje Standard Oil Company, ki je odigralo pomembno vlogo v razvoju ameriške naftne industrije in si hitro pridobilo monopol nad tamkajšnjo naftno industrijo. Razvoj naftne industrije povsod po svetu je pomenil tudi večanje interesov in željo po dobičku pri vseh naftnih družbah, posledica tega pa je bila spremenjena cena surove nafte na svetovnem trgu. Ta še danes vsakodnevno niha zaradi različnih interesov številnih naftnih delniških družb.

5. Konflikti zaradi nafte

Hiter razvoj tehnologije je povzročil, da smo postali skorajda odvisni od nafte in to je povzročilo tekme in boje za nafto po vsem svetu. Postala je ena glavnih strateških surovin in je povzročila številne konflikte, spopade in celo vojne. Pričakovati je, da bo tega v prihodnje še veliko več, zato se bo cena surove nafte na svetovnem trgu na ta račun še dvignila. Med državami se tekmovalnost za dostop do nafte vse bolj stopnjuje, kar se kaže v številnih spopadih, med katerimi so bili do sedaj najbolj izstopajoči Iransko-Iraška vojna (1980−1988), Zalivska vojna 1990−1991 in Sudanska državljanska vojna (1983−2005). Glavni motiv za spopade so ogromni dobički, ki jih prinaša črno zlato, zato je cena surove nafte na svetovnem trgu ob spopadih precej nestabilna. Kontrola nad nafto je hkrati tudi ena pomembnejših komponent državne moči, saj nafta poganja celotno vojaško industrijo.

6. Potreba po nafti

Kljub vse večjemu pomanjkanju nafte postrga po njej iz leta v leto raste, zato raste tudi cena surove nafte na svetovnem trgu. Največje svetovne porabnice črnega zlata so ZDA in Kitajska, sledijo pa jima Indija, Japonska in Brazilija. Zaradi tega je vse večja tudi tekmovalnost za nafto, kar je opazno predvsem med največjima porabnicama ZDA in Kitajsko in drugimi, ki z nafto niso samozadostne. Pričakovati je, da bo povečano povpraševanje kar precej vplivalo na dostopnost nafte in na to, kakšna bo cena surove nafte na svetovnem trgu v prihodnje. Povečala se bo možnost za diplomatske, politične in vojaške spore, vse to pa bo odražala tudi cena surove nafte na svetovnem trgu.