Naftna industrija se tako kot veliko drugih panog v zadnjem letu sooča s krizo, ki se odraža v velikih denarnih izgubah. Kljub temu, da je cena nafte še pred kakšnim letom naraščala je zaradi izrednih razmer, povezanih s pandemijo in posledičnim svetovnim »lock downom«, letos povpraševanje po črnem zlatu drastično upadlo. Cena nafte na svetovnem trgu pa letos ni bila le odraz globalnih zdravstvenih pretresov, ampak so k temu botrovali tudi drugi vzroki. Če vas zanima kateri, vas vabimo, da si preberite nadaljevanje članka.

Ali je za tokrat spet kriva politika?

Velik vpliv na svetovno povpraševanje po nafti imajo, tako kot na drugo dogajanje v svetu, globalne politične razmere. V preteklosti (letu 2018) je to bila trgovinska voljna med Kitajsko in ZDA, ki je omogočila, da je cena nafte za sodček znašala 70 evrov. Za lažjo prestavo vam lahko povemo, da je najnižja cena zadnjih pet let (leta 2016) znašala pičlih 30 evrov. V popolnem nasprotju z letom 2016 pa je dve leti prej, torej leta 2014, cena nafte enega sodčka znašala med 80 in 85 evri. Sedaj lahko vidite, kako pomembno je za določanje cene nafte svetovno politično dogajanje.

Kitajska je svetovnemu naftnem trgu »zagodla« tudi v letu 2020. Kot največji uvoznik nafte na svetu je zelo strateško napolnila svoje naftne rezerve, v času, ko se je ta prodajala po zelo nizkih cenah. V tem času jim je uspelo nakopičiti 33,4 milijona ton surove nafte. S tem so svoje zaloge povečali za kar 24% v primerjavi s letom 2019.

Kitajska pa ni bila edina, ki je letos krojila razmere na svetovnem naftnem trgu. V marcu 2020 je naftno vojno Rusiji napovedala tudi Savdska Arabija, ki je na ta način želela vzdrževati cene v vrednosti 50 dolarjev na sodček. Ti dve državi sta v t.i. cenovni vonji tekmovali  za večji naftni tržni delež in pripomogli k nasičenju trga in posledičnemu padcu cen. STA navaja, da je do tega dogodka prišlo potem ko skupina proizvajalk v okviru OPEC+v začetku marca ni dosegla dogovora v omejitvi proizvodnje nafte. Posledično je sledil konflikt med Rusijo, ki ni želela povečanja proizvodnje, kot je to želela Suadova Arabija, ki je svojo nafto ponudila po nižji ceni in s tem začela povečevati prodajo nafte. Savdska Arabija se je po poročanju The Wall Street Journal ni ustavila le pri Rusiji. V tem letu je usmerila grožnje tudi proti Angoli in Nigeriji, ki nista zmogli v celoti izpolniti novega naftnega dogovora. Tamkajšnji minister za energetiko je prej omenjenima državama zagrozi, da bo cena nafte znižana, kar bi močno ogrozilo nujno gospodarstvo.

Politika pa ni edina, ki kroji cene v naftni industriji, kot že sami lahko predvidevate je v preteklem letu velik vpliv nanj imela tudi pandemija korona virusa. Pa si poglejmo zakaj.

Cena nafte v začetku izbruhha covid-19

Slabo leto za naftno industrijo se je s političnimi spori šele začelo, kmalu za tem je sledil še drug, bolj nepričakovan udarec. Strokovnjaki so velik preobrat na naftnem trgu zasledili 20. aprila 2020, ko je bila cena nafte prvič v zgodovini v negativnih številkah. To pomeni, da so trgovci kupcem plačevali za prevzem nafte, namesto da bi jo kupci od njih kupovali. Ob razmahu virusa, ki je povzročil večinsko ustavitev svetovnega javnega življenja, so se potrebe po nafti zmanjšale za kar tretjino. Zaradi manjšega povpraševanja so se začele povečevati količine že načrpane nafte v sodčkih, za katere kmalu niso imeli več dovolj prostora za shranjevanje. To stanje je za seboj potegnilo še veliko drugih posledic, ki bi jih lahko povezali s tem, da je cena nafte padla. V času pandemije se je nemalokrat zgodilo, da se nekaterim ponudnikom ni splačalo prodajati nafte, saj bi za to morali plačevati dnevne operativne stroške in so jo zato kar podarjali.

Kaj se je v tem času dogajalo s naftnim trgom in prodajo naftnih derivatov v Sloveniji?

Slovenski trg je v pomladanskih mesecih zasledili veliko znižanje naftnih derivatov, ki so se pojavili kot odraz prej omenjene krize. V tem času ste za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,029 EUR, kar je 17,6 centov manj kot prej. Dizelsko gorivo pa se je v tem obdobju pocenilo za 12,9 centa in je znašalo za liter 1,017 EUR. Podobne cene bencina smo lahko zasledili leta 2009, ko smo se v svetovnem merilu srečevali z gospodarsko krizo. Dizel pa je tako nizke cene prej zasledil v letu 2016.

Od začetka Korona krize smo v slovenskem naftnem trgu lahko zasledili spremembo v načinu določanja cene, ki jo sedaj določajo bencinski servisi sami. Seveda pa pri tem nimajo popolnoma prostih rok, ampak mora cena nafte in njenih derivatov slediti uredbi o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki se spreminjajo vsakih 14 dni. Ta sledi gibanju svetovnih cen naftnih derivatov svetovnega trga in nihanju tečajev dolar-evro. Kljub velikem pretresu in nižanju cen na naftnem trgu slovenska vlada ni dvignila trošarin na naftne derivate.

Cena nafte pada tudi zaradi vedno bolj priljubljenih električnih prevoznih sredstev

Pandemija in politične razmere niso edine, ki krojijo uspešnost naftnega trga. Velik vpliv nanj ima tudi njihov dolgoročno najpomembnejši tekmec, ki lahko v naslednjih desetletjih resno ogrozi povpraševanje po nafti v svetovnem merilu. Ta so t.i. električna prevozna sredstva, kina svoji popularnosti pridobivajo predvsem zaradi dolgoročnega pozitivnega učinka na okolje. Trg električnih avtomobilov se za vsako leto poveča kar za polovico, kar vpliva na povpraševanje po nafti in naftnih derivatih. Električna vozila, ki imajo v avtomobilski industriji zelo svetlo prihodnost, bodo kmalu postala del našega vsakdana, kar lahko resno ogrozi  naftni trg. Poznavalci naftnega trga predvidevajo, da se bo zaradi večjega zanimanja za električna vozila, letna stalna potreba v petih letih lahko znaša dva milijona sodčkov manj.

Kljub pretresom, ki jih je v letu 2020 preživela naftna industrija, ta ostaja pomemben del svetovnega gospodarstva. Kot kažejo trenutne svetovne razmere bo tudi leto 2021 čas mnogih presenečenj. Kaj bo za naftni trg prineslo leto 2021, z gotovostjo ne ve nihče. Zagotovo pa bo vsem lažje če pustimo času, da tako kot črno zlato teče naprej.